SL
Slovnično preverjanje besedila je nujna storitev
Slovnično preverjanje besedila je pred objavo javnih tekstov nujna zadeva. Danes države sveta delajo na tem, da bi ohranile nacionalne jezike čim bolj nespremenjene ter jih s tem zaščitile pred prehitrimi spremembami. Za Slovence je torej slovnično preverjanje besedila oziroma lektoriranje slovenščine enako pomembno, kot je za angleško govoreče lektoriranje angleščine.
Slovnično preverjanje besedila, da se ne bi jezik prehitro spremenil
Pred stoletji je bilo ljudem vseeno, kako hitro se jezik spreminja. Prav tako so pisali knjige, čeprav so bile redke, ali pisma, razglase itd., a je bil jezik namenjen sodobnikom za splošno in praktično naravo. Zato so v jezik vdirale moderne pogruntavščine, kot so bili sleng, narečja, osebne jezikovne napake in podobno. Tiste deformacije, ki so bile pogoste oz. so jih uporabljali množično, so vdirale v tako imenovani knjižni jezik in ga aktivno ter hitro spreminjale.
Zanimivo je, da je angleščina v času Shakespeara zvenela podobno, kot danes zveni dialekt, ki ga govorijo v južnem delu Združenih držav Amerike. To, kar pa danes govorijo v severnem delu Združenih držav Amerike, je jezik, ki so ga v Angliji govorili v 18. stoletju. Današnji dialekt Anglije se je pojavil na začetku 19. stoletja in pri njem gre za v tistem času namerno spačeno govorico angleških aristokratov, ki so želeli s spakovanjem izpasti drugačni kot večinsko prebivalstvo Anglije. Ker so v tistem času uvajali javne šole, se je ta govorica prijela med vsemi Angleži in jo slišimo še danes.
Lektoriranje angleščine je tako eden od ukrepov, ki je namenjen k ohranitvi jezikovne tradicije jezika v nekem obdobju. Jezik se danes torej spreminja izredno počasi, medtem ko se je pred stoletji spreminjal tako hitro, da ga ljudje, ki so živeli dvesto let prej, skoraj sploh ne bi več razumeli. Slovnično preverjanje besedila ima torej zelo specifično funkcijo, za katero se ne skriva jezikovni purizem zaradi samega sebe, ampak poskus družbe, da bodo naš jezik dobro razumeli tudi čez tristo ali petsto let.
Lektoriranje slovenščine je še posebej pomembno
Lektoriranje slovenščine je še posebej pomembno, ker gre za jezik, ki ga govori majhen narod. Naš jezik je zelo poseben, saj ima le pet od več stotih svetovnih jezikov dvojino. Zato je žalostno, ker dvojina iz jezika izginja. Razlog je v veliki meri v tem, ker je danes v Sloveniji ogromno pripadnikov narodov z juga (Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci), ki so se jezikovno že skoraj docela poslovenili, a je za njih dvojina v jeziku vendarle nenaravna, zato se ji izogibajo.
Če je narod majhen, je še bolj dovzeten za jezikovne spremembe. Jezik namreč živi, dokler so živi pripadniki naroda, ki ga govori. Pravimo, da je jezik živa tvorba, ker se vedno – kljub vsem naporom – spreminja. Pri tem ne pomaga še tako strogo lektoriranje slovenščine. Majhen narod pomeni majhno število jezikovnih uporabnikov, velik narod pa veliko število jezikovnih uporabnikov. Več je jezikovnih uporabnikov, bolj temeljito jezik gradijo in ga posodabljajo.
Angleščina tako denimo kot po tekočem traku rojeva nove besede: 14 novih nastane vsak dan. Če te nove besede prevzemajo slovensko govoreči, to storijo tako, da besede poslovenijo v njihovem izvirnem korenu ali pa uporabljajo kar tuj izraz. Dobri primeri takih izrazov v slovenščini so menedžment ali management, velnes ali wellness ter pica ali pizza. Vseh šest oblik je v slovenskem jeziku dopustnih, čeprav so vse angleški izrazi.
V slovenski jezik pa vdirajo tudi izrazi iz drugih jezikov. Polpet, čufta ali mesna kroglica pomenijo isto zadevo, toda le prvi izraz je slovenski, drugi je bošnjaški in tretji je dobeseden prevod iz angleščine (meatballs). Ko izvajamo lektoriranje slovenščine, torej ščitimo slovenski jezik pred prevelikimi spremembami, a spremembe in tuji vplivi se vseeno dogajajo. Trpnik ali pasiv, denimo, je slovenščini popolnoma nenaravna oblika, toda trpnik je najprej silovito v slovenski jezik vdiral iz nemškega jezika, danes pa iz angleškega jezika, zaradi česar se je dodobra usidral v slovenskem znanstvenem jeziku in ga nekateri celo zahtevajo kot standard, kar je z vidika slovenskega jezika bizarno in skoraj že noro. Toda kljub temu pasiva lektorji med slovničnim preverjanjem besedila ne brišejo več, ker je postal že standard slovenskega jezika, kar je žalostno.
Lektoriranje angleščine za jezikovno higieno
Zaščita jezika pa ni edini razlog za denimo lektoriranje angleščine. Ta jezik zaščite kajpak ne potrebuje, saj je to lingua franca modernega sveta, ki ga iz dneva v dan govori več ljudi. Toda v današnjem času je lektoriranje angleščine potrebno zaradi jezikovne higiene. Moderni človek je namreč jezikovno razvajen in ga bodejo v oči med branje napake, ki so bile pred stoletji in še desetletji nekaj popolnoma normalnega. Zato imajo danes lektorji vse več dela, saj stranke zahtevajo slovnično preverjanje besedila celo v primerih, ko človek tega sploh ne bi pričakoval. Nekdo, ki slabše govori angleško na primer naroči slovnično preverjanje besedila v primeru, ko se denimo zasebno dopisuje s prijateljem v tuji državi. V podjetju Jezični Dohtarček vam slovnično preverjanje besedila v takih primerih izvedejo hitro in učinkovito.
