Izdelava škarpe mora biti skrbno načrtovana in profesionalno izvedena

Izdelava škarpe oziroma opornega zidu je odlična rešitev takrat, ko je treba razmejiti ali omejiti zemljišče. Njihova postavitev je nepogrešljiva na neravnem terenu ter povsod, kjer je treba zadržati vodo ali preprečiti zdrs zemlje. Če je izdelava škarpe pravilno izvedena, se zunanje površine dolgotrajno stabilizirajo, kar prepreči nevarne premike tal, ki nemalokrat ogrozijo arhitekturni objekt.

Prav tako pa se lahko uporabijo za utrditev tal, pri oblikovanju teras na nagnjenih površinah in za oblikovanje dodatnih funkcionalnih zunanjih površin. Škarpa iz betonskih zidakov je oporna konstrukcija, ki se od podpornega zidu razlikuje po izvedbi temeljev. Delimo jih na težnostne in opogibne, pri čemer so težnostne kamnite strukture, gabione ali betonske kašte, upogibne pa pilotne in zagatne stene.

Ob urejanju okolice je treba upoštevati pogoje in zakone, ki jih občina sprejme v prostorskem načrtu. Ta se razlikuje od občine do občine, zato je treba pred gradnjo preveriti te pogoje. Škarpe nižje od 0,5 m ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, vse nad 1,5 m pa zahteva gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte.

Zakaj je škarpa iz betonskih zidakov najboljša izbira?

Kamnita škarpa ali betonska? Veliko posameznikov se pred izdelavo znajde pred to dilemo. Čeprav so kamnite podporne konstrukcije vse bolj priljubljene, se veliko naročnikov še vedno odloči za škarpo iz betonskih zidakov. Slednje se ponašajo s preprostim videzom čistih linij, zato se podajo k vsakemu arhitekturnemu objektu in v vsako okolico. So hitre ter preprostejše za izvedbo, a tudi nekoliko cenovno ugodnejše.

Čeprav se zdi, da je njihova postavitev preprosta, jo je vseeno bolje prepustiti izkušenim strokovnjakom, saj lahko nepravilna gradnja povzroči več škode kot koristi. Izdelava škarpe iz betona prinaša občutne prednosti. Zahvaljujoč njegovim edinstvenim mehanskim lastnostim je beton eden izmed najpogosteje uporabljenih gradbenih materialov.

Ponaša se z nevtralnim videzom, ki dopušča neskončne možnosti oblikovanja, je vremensko obstojen in ognje odporen. Kos je tudi temperaturnim in okoljskim spremembam, udarcem, potresom, vlagi, njegovo proizvodnjo pa odlikuje nizek ogljični odtis.

Kamnita škarpa je izdelana v več različnih izvedbah

Kamnita škarpa sodi med obvezna zaključna dela okolice, saj nima le praktične, temveč še estetsko funkcijo. Z njo se zamejijo zunanje površine, utrdijo tla ter stabilizira teren. Narejena je iz betona, njena sestava pa je lahko kombinirana še z drugimi izdelki in materiali, vključno s škarpniki ali kamnom. Izdelava škarpe iz betona poteka v dveh različnih izvedbah, in sicer v armirni integralni izvedbi ali s s stebri.

Izvedbi se razlikujeta v strukturi, saj se pri armirni integralni gradnji uporabijo železna armatura oziroma armirna betonska mreža, vgrajevanje betonske mešanice in postopek opaževanja. Gradnja vselej upošteva določene zakonitosti.

Med njimi so ustrezno povezovanje armature temeljev in zidu, pravilna meritev dimenzij temelja, vgrajevanje kakovostne betonske mešanice in polaganje ustreznih armaturnih palic. Pri izgradnji se zagotovi še ustrezna drenaža, upošteva pa se tudi pritisk zemljine na škarpo.

Kako poteka izdelava škarpe?

Škarpa iz betonskih zidakov mora biti zasnovana in zgrajena premišljeno ter natančno. Le tako bo namreč preprečila erozijo zemlje ter zagotovila optimalno varnost terena. Njena izgradnja se začne s fazo izvedbe temelja, v kateri se izdela podrobna ocena terena, ter določijo dimenzije škarpe in njenega temelja. Če bo struktura višja od 1,5 m, se opravijo še statistični izračuni.

Naslednja faza je faza priprave podlage in izkop gradbene jame. Na dno slednje se nasuje gramoz, debelina le tega pa je odvisna od dimenzij končnega izdelka. Plast gramoza, ki se giblje nekje med 10 cm do 20 cm, se nato utrdi. Izgradnja se nadaljuje s fazo betoniranja, postavljanja opažev in armatur. Na utrjeno plast gramoza je vgrajena betonska nosilna podlaga, po potrebi pa je dodana še armirana betonska mreža. Natezne napetosti ter dodatno stabilnost zagotavljajo med seboj povezane armaturne palice iz rebrastega železa.

Nato se betonska mešanica vlije v lesene opaže z armaturnimi konstrukti. Ko je beton strjen, se nadaljuje gradnja s postopkom drenaže in hidroizolacije. V tej fazi se v zaledju zidu namestijo odprtine ter vstavijo drenažne cevi s filtrom. To je nadvse pomemben proces, ki kasneje dopušča odtekanje vode v kanalizacijo ali ponikalnico. S tem se prepreči pritisk vode na zid ter erozija plasti in podlage. V kolikor se naročnik odloči za kamnito škarpo, se izvede še vgrajevanje hidroizolacije, ki preprečuje pronicanje vode skozi zemljo.

Škarpa iz betonskih zidakov preprečuje erozijo zemlje ter zagotavlja stabilnost terena

Izdelava škarpe je na prvi pogled precej preprosto opravilo, a ni tako. Urejanje zunanjih prostorov je kompleksno, saj je treba upoštevati okoljske in vremenske dejavnike, letna obdobja, zemljišče in še vrsto drugih stvari. Škarpa je fantastičen dodatek okolici, saj ni le estetsko dovršena, temveč zagotavlja še dodatno stabilnost in preprečuje zdrse.

Ker ima precej poglavitno vlogo, mora biti njena izvedba strokovna ter predvsem skrbno načrtovana. Nepričakovani zdrsi niso le nevarni, ampak povzročijo tudi ogromno materialno škodo. Podporni zid je narejen iz betona, zaradi naravnega videza pa je priljubljena tudi kamnita škarpa - tej so, kot že ime pove, dodani kamni.

Njena izgradnja poteka v več fazah, najpomembnejša pri škarpah iz kamna pa je faza hidroizolacije. Ta preprečuje pronicanje vode ter ščiti konstrukcijo pred rjavenjem, korozijo in drugimi poškodbami. Oblikovanje strukture je vselej prilagojeno željam naročnika ter specifičnim zahtevam terena.