Ekstenzivna ozelenitev ni le estetska, marveč tudi zelo praktična
Ekstenzivna ozelenitev je najpogostejša ozelenitev, ki krasi zelene strehe v Sloveniji. To ni presenetljivo, saj imajo prav te zelene strehe največ prednosti. V podjetju Zelena streha d.o.o. vam profesionalno izvedejo zelene strehe v Sloveniji, ki so ustrezno prilagojena vaši geografski lokaciji. Ni namreč vseeno, kje stoji objekt, saj je Slovenija podnebno oz. vremensko zelo razslojena oz. različna v posameznih regijah oz. krajih.
Ekstenzivna ozelenitev je kraljica strešnih vrtov
Trend zelenih streh v Sloveniji sledi nemškemu in avstrijskemu, ne pa italijanskemu. Prav tako kot Nemci in Avstrijci imajo Slovenci raje ekstenzivno ozelenitev streh, medtem ko Italijani prisegajo na intenzivno. Ekstenzivna ozelenitev v naših krajih pomeni strešno rastje in sedumov oz. homulic. V medijih zmotno govorijo o lišajih in mahovih, saj so ti značilni za Severno Evropo, kjer so strešni vrtovi najstarejši na svetu. Toda pri nas je poleti absolutno prevroče, da bi lišaji in mahovi preživeli, zato so pri nas aktualne homulice.
Ekstenzivna ozelenitev pomeni nizko rastje, ki se ne širi toliko vertikalno, pač pa horizontalno in potrebuje za uspevanje skromnejše pogoje. Na drugi strani intenzivno rastje pomeni rastje, ki raste navzgor in potrebuje za rast boljše pogoje. Sem prištevamo grmovnice, drevesa in delno travo, za katero velja, da je polintenzivna.
Zelene strehe v Sloveniji že imajo domovinsko pravico
Zelene strehe v Sloveniji so se v zadnjih dvajsetih letih močno namnožile. Pred tem obdobjem so veljale za eksotiko in ljudje so se jih bali in jim niso zaupali, ker so mislili, da so korenine na strehi recept za puščanje vode v objekt. Danes ljudje vedo, da do tega ne prihaja, ker imamo že 50 let tehnologijo, ki je s tega vidika popolnoma varna. To pa še ne pomeni, da se tu in tam še vedno ne najde kakšen nejeverni Tomaž, ki se zmrduje nad rastlinami na strešni površini.
Pomembno pa seveda je, da v takem primeru uporabimo protikoreninsko izolacijo. Ta deluje po principu zastrupljenosti, da se ji korenine rastlin ognejo. Res pa je, da vse rastline za na strešno površino niso primerne. Tako se je treba izogibati predvsem rastlinam s svedrastimi koreninami, kot so fige ali bambus, ki navrtajo vsako hidroizolacijo.
Zelene strehe imajo številne prednosti
Zelene strehe prednosti so res številne. Prav vsi izpostavljajo njihovo estetsko vrednost, čeprav je v resnici to še najmanj pomembna prednost. Imeti kot del objekta živo naravo, ki se dinamično spreminja po barvi, volumnu in višini glede na letne čase, je za nekatere ljudi neprecenljivo, drugi pa samo odmahnejo z roko. Usklajenost s trajnostnim razvojem je naslednja, pomembnejša prednost, a za ciničnega realista še vedno relativno nepomembna prednost. To, da naravi vrnemo med gradnjo vsaj del odvzete zelenice, da ustvarimo funkcionalen živi ekosistem in da za rastlinske substrate uporabljamo zdravju prijazne gradbene materiale, kot je odpadna žgana glina, ki bi sicer pristali na smetišču, materialističnih ljudi pač ne gane.
Toda prednosti zelene strehe so številne iz zelo oprijemljive. Pomemben podatek je, da nase veže strupene delce in prah iz okolja ter vlaži ozračje, kar lajša dihanje nad, pod in ob ozelenjenih strešnih površinah. Pravijo, da je zato še posebej primerna za astmatike, ker ustvari svojevrstno mikroklimo. Še pomembnejša materialistična prednost zelene strehe je v tem, da ščiti hidroizolacijo pred UV sevanjem in toplotnimi raztezki. Prodnato nasutje tega ne stori in prav tako ne toplotna izolacija, če se pregreje. Zaradi širjenja in krčenja hidroizolacije ob velikih temperaturnih amplitudah bo sanacija potrebna prej, kot bo potrebna, če bo vaša strešna površina ozelenjena.
In to še ni vse. Največja prednost so morda nižji obratovalni stroški objekta pod strešnim vrtom, kar pomeni, da dejansko prihranite denar vsako leto. O čem govorimo? V času podnebnih sprememb, ko se južna Evropa, katere del je Slovenija, segreva najhitreje na svetu, se dogaja, da imamo vroče poletje lahko že od začetka maja in celo do sredine oktobra, kar pomeni pet mesecev in pol. Vročinski valovi, ki so bili v naših krajih nekajdnevna in desetletna eksotika, se zdaj dogajajo vsako poletje in trajajo zelo dolgo ter jih je vsako poletje vsaj nekaj. V takih pogojih so na strehah vzpostavljeni čisto drugačni fizikalni pogoji, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Če pa vroče poletje traja tri ali celo pet mesecev, se na strešni površini segreje vsaka toplotna izolacija, da o hidroizolaciji, ki se skoraj razbeli od vročine, niti ne govorimo.
Proti sredini ali najkasneje na koncu poletja se tudi debelejša toplotna izolacija segreje in ne le, da izgubi funkcijo, pač pa deluje kot radiator, ki segreva prostore pod seboj. Prednost ekstenzivne ozelenitve pa je v tem, da sama sebe ohlaja, sicer v pogojih vročine ne bi mogla preživeti. To je tako zaradi milijonov let evolucije, saj gre pri homulicah za rastline, ki pozimi globoko zamrznejo in se poleti segrejejo, da jih ni mogoče držati z roko. Pod seboj pa vzdržujejo plast hladnejšega (ali manj toplega) zraka, da se hladijo. In prav to je tisto, zaradi česar se vaša spodnja etaža manj segreva. Tisti, ki so imeli ravne strehe in potem vgradili zelene, pravijo, da so poleti za tretjino manj uporabljali klimatske naprave.
