Zakon o delovnih razmerjih vključuje člene o letnem dopustu in regresu

Zakon o delovnih razmerjih ureja individualna delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem. V njem so določene obveznosti, pravice in odgovornosti obeh deležnikov, torej zaposlenega in delodajalca, poleg tega pa se ukvarja z varstvom nekaterih kategorij delavcev, kako se uveljavlja določene pravice, delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov in podobno. V okviru posebnih določb obravnava tudi delo otrok, študentov in dijakov ter ekonomsko odvisnih oseb. Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 je bil v preteklosti že večkrat posodobljen v skladu s spremembami v gospodarstvu, družbi, zakonodaji in s potrebami delodajalcev ter delavcev. V novelah je prišlo do številnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih. Letni dopust in regres sta le del prenovljenih postopkov, saj je v zadnjih letih prišlo tudi do lažjega prehajanja med delovnimi mesti, zmanjšale so se administrativne ovire povezane s sklenitvijo in prenehanjem dela, prišlo je do večje pravne varnosti zaposlenih in podobno. Mag. Nina Scortegagna Kavčnik se je v novi knjigi z naslovom Zakon o delovnih razmerjih posvetila vsem novostim, ki ji je prinesla novela ZDR-1D.  

Kaj določajo členi Zakona o delovnih razmerjih o letnem dopustu?

Zakon o delovnih razmerjih se ukvarja s številnimi področji, med drugim tudi z letnim dopustom in regresom. V omenjenih členih se osredotoča na:

• pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta
• določanje daljšega trajanja letnega dopusta
• sorazmerni del letnega dopusta
• izrabo letnega dopusta
• način izrabe letnega dopusta
• neveljavnost odpovedi pravice do letnega dopusta

Zakon o delovnih razmerjih letni dopust opredeljuje kot nekaj, kar se dotika vsakega zaposlenega in prav je, da se vsak zaveda svojih pravic in obveznosti. Čeprav nadzor nad tem redno opravlja inšpekcija, ki na svojem delovnem področju deluje tudi kot posrednik med delavcem in delodajalcem, pa je dobro, da zaposleni vsaj okvirno pozna Zakon o delovnih razmerjih. Regres in letni dopust sta namreč pravici delavca oz. obveznosti delodajalca.  

Zakon o delovnih razmerjih letni dopust ne dopušča biti krajši kot 4 tedne

Delavec s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pridobi pravico do letnega dopusta. Slednji v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, ki dela 5 delovnih dni  tednu, minimalni dopust 20 delovnih dni, tisti, ki dela 6 dni v tednu, pa ima minimalni dopust 24 delovnih dni. ZDR-1 določa tudi primere, v katerih je delavec upravičen do več dni dopusta:

• invalid, starejši zaposleni, zaposleni z najmanj 60 % telesno okvaro in zaposleni, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ima pravico do 3 dni dodatnega dopusta
• zaposleni ima pravico do 1 dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let

Zakon o delovnih razmerjih letni dopust sicer dopušča tudi v trajanju več kot 4 tedne, a mora biti določen s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.  

Kaj določa Zakon o delovnih razmerjih v povezavi z izrabo dopusta?

Letni dopust je mogoče sicer izrabiti v več delih, a mora en izmed njih trajati najmanj 2 tedna. Delodajalčeva dolžnost je, da zaposlenemu zagotovi izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, zaposleni pa mora v tem obdobju izrabiti najmanj 2 tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. V primeru bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, je ta rok daljši – do 31. decembra naslednjega leta.  

Kaj določajo členi Zakona o delovnih razmerjih – regres?

Drugi razlog, zakaj se marsikdo odloči za obravnavo Zakona o delovnih razmerjih? Regres je prav tako kot letni dopust dolžnost delodajalca, česar se mora vsak zaposleni zavedati. Do izplačila le-tega mora priti najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, do njega pa ima pravico vsak, ki ima pravico do letnega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih določa tudi, da ima tisti, ki ima pravico do celoletnega letnega dopusta, tudi pravico do celoletnega regresa. V kolikor ima zaposleni pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, enako velja tudi za regres.  

Zakon o delovnih razmerjih  regres določa v višini minimalne plače ali več

Če ima zaposleni pravico do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati celotni regres najmanj v višini minimalne plače. V kolikor je pogodba o zaposlitvi sklenjena tekom tekočega koledarskega leta, v katerem zaposleni ne bo pridobil pravice do celoletnega letnega dopusta, pa veljajo posebna določila Zakona o delovnih razmerjih. Regres se v tem primeru izplača drugače, saj je delodajalec do 1. julija tekočega koledarskega leta dolžan izplačati le tolikšen del regresa za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija. Do preostalega dela sorazmernega regresa je zaposleni upravičen do konca tekočega koledarskega leta oz. do prenehanja veljavnosti pogodbe.