Odkup terjatev omogoča podjetju, da ohranja stabilen denarni tok tudi, ko še ni prejelo plačila za opravljene storitve ali dobavljeno blago. Gre za finančno transakcijo, kjer prodajalec svoje obveznosti do dolžnika prenese na drugo stranko v zameno za takojšnjo likvidnost. Takšna prodaja podjetju omogoča pretvorbo čakajočih plačil v sredstva, ki so mu takoj na voljo. Poleg likvidnosti lahko podjetja s pomočjo sistema, ki ga omogoča odkup terjatev, zmanjšajo tveganje nelikvidnosti in se osredotočijo na svojo osnovno dejavnost. E-izvršba na podlagi verodostojne listine omogoča upniku izterjavo dolga brez dodatnega sodnega postopka, če ima verodostojen dokument o dolgu. E-izvršba na podlagi verodostojne listine se lahko vloži na osnovi različnih dokumentov, kot so naprimer račun (faktura), menica, ček, javna listina, overjen izpis iz poslovnih knjig, po zakonu overjena zasebna listina in druge listine, ki imajo status javne listine. Sem spadajo tudi obračuni obresti in pisni obračuni prejemkov iz delovnega razmerja. Izterjava dolgov je proces, s katerim upniki (npr. banke, posojilodajalci ali podjetja) od dolžnika zahtevajo vračilo dolga. Gre za običajen postopek, v katerem se poskuša najti skupni jezik med upnikom in dolžnikom. Zelo redko se spori okoli neplačanih računov preselijo na sodišče, saj so z izvršbo in tožbo povezani visoki stroški (sodne takse in odvetniki). Obstaja več različnih načinov, vse pa je odvisno od situacije in pravnih omejitev v posamezni državi.
Kako poteka e-izvršba na podlagi verodostojne listine?
E-izvršba na podlagi verodostojne listine je poenostavljen postopek izvršbe, ki se v Sloveniji izvaja elektronsko. Omogoča hitro izterjavo dolgov, kadar upnik razpolaga z verodostojno listino, na primer z računi, izpiski, menicami ali drugimi dokumenti, ki dokazujejo obstoj dolga. Ta postopek se vodi prek portala e-Sodstvo in je namenjen predvsem upnikom, ki želijo učinkovito in cenovno ugodno uveljaviti terjatve brez dolgotrajnega sodnega postopka. E-izvršba na podlagi verodostojne listine se začne z vložitvijo predloga na sodišče, kjer sodišče preveri, ali je vloga popolna, razumljiva in ali je poravnana taksa. Če je vse ustrezno, sodišče izda sklep, v katerem dolžniku naloži plačilo dolga in stroškov ter odobri postopek izvršbe. Ta sklep pošlje upniku in dolžniku s priporočeno pošto. Dolžnik ima po prejemu sklepa na voljo osem dni, da vloži obrazložen ugovor, če se z izdanim sklepom ne strinja. Ko pritožbeni rok poteče, sklep postane pravnomočen. Sodišče izdan sklep pošlje tudi izvrševalcem, ki lahko začnejo z izvršilnimi dejanji. Postopek se nato prenese na pristojno okrajno sodišče, kjer se izvršilna dejanja zaključijo z dražbo, cenitvijo, prodajo zarubljenega premoženja ali prenosom zarubljenih sredstev upniku, s čimer se postopek konča. E-izvršba na podlagi verodostojne listine je hitrejša od tradicionalne, saj ne potrebuje poštne komunikacije in fizičnih dokumentov. Izvršbe potekajo centralizirano na Centralnem oddelku za verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, kar je razlog, da je postopek včasih znan tudi kot “elektronska izvršba Ljubljana”.
Kako poteka odkup terjatev?
Odkup terjatev, imenovan tudi faktoring, je postopek, pri katerem podjetje ali posameznik, ki ima terjatev do dolžnika, to terjatev proda tretji osebi, običajno specializiranemu podjetju ali finančni instituciji. Na ta način upnik prejme takojšnja sredstva in se izogne tveganju, da dolga ne bo mogel izterjati. Pred odkupom terjatve podjetje, ki nudi odkup terjatev, preveri stanje terjatve, boniteto dolžnika in verodostojnost dokumentacije. To je ključno, da se zmanjša tveganje, da je dolžnik plačilno nesposoben ali da terjatev ni legitimna. Upnik in kupec terjatve nato podpišeta pogodbo, s katero se določi znesek, ki ga bo kupec izplačal upniku. Cena za odkup terjatev je običajno nižja od nominalne vrednosti terjatve, saj kupec prevzame tveganje izterjave. Ko pogodba za odkup terjatev stopi v veljavo, kupec terjatve upniku izplača dogovorjeni znesek. S tem upnik takoj prejme sredstva, tudi če dolžnik kasneje ne plača. Kupec terjatve postane novi upnik in poskuša od dolžnika izterjati dolg. Ima vsa pravna pooblastila za izvršbo dolga in si prizadeva, da dolžnik dolg poravna.Izterjava dolgov, vrste in metode
Izterjava dolgov je postopek, s katerim upnik (tisti, ki mu je dolgovan denar) poskuša od dolžnika pridobiti plačilo dolga. Vključuje različne pristope, od prijateljskih opominov in pogajanj do sodnih postopkov in prisilnih metod, če dolžnik dolga ne poravna prostovoljno. Postopek je še posebej pomembna za podjetja, saj vpliva na njihov denarni tok in finančno stabilnost. Poznamo več vrst izterjav, vse od prijaznih (zunajsodnih) do sodnih izterjav. Pri zunajsodnih upnik poskuša dolžnika spodbuditi k prostovoljnemu plačilu, običajno s pomočjo opominov, telefonskih klicev, elektronskih sporočil ali osebnih srečanj. Če dolžnik dolga ne poravna, lahko upnik ponudi obročno plačilo ali reprogramiranje dolga, kar omogoča, da dolžnik dolg poravna v dogovorjenem obdobju. Če zunajsodne metode ne uspejo, lahko upnik sproži sodni postopek. Pri tem vloži predlog za izvršbo, s katerim od sodišča zahteva, da izda sklep o izvršbi, ki omogoča prisilno izterjavo dolga. Sodni postopek je formalnejši in ima večje stroške, vendar pa zagotavlja pravne možnosti, kot so blokada bančnih računov, rubež plače, premičnin ali nepremičnin dolžnika. Za upnike je pomembno, da izberejo najučinkovitejši pristop, ki bo omogočil, da bo izterjava dolgov hitra in stroškovno učinkovita. V praksi to pomeni, da se postopki pogosto začnejo zunajsodno in šele nato preidejo na strožje ukrepe, kot sta sodna izvršba ali odkup terjatve.