Komentar Gradbenega zakona je znanstvena monografija, ki je nastala kot pojasnilo gradbenemu zakonu GZ-1, sprejetemu leta 2021. Komentar sta pripravili prof. dr. Polonca Kovač in odvetnica mag. Vesna Sodja, pomagalo pa jima je tudi 17 avtorjev z različnih področij (pripravljalcev zakona, strokovnjakov s Pravne fakultete in Fakultete za upravo, predstavnikov inšpekcije in praktikov na MOP, ki odločajo na pritožbeni ravni, področnih zbornic, podjetij in sodišč). Zbranih je bilo torej ogromno strokovnjakov tako iz sodniških, uradniških, odvetniških itd. vrst, kot tudi akademikov. 
Zakaj je Komentar Gradbenega zakona sploh nastal?
Nov Gradbeni zakon je sicer stopil v veljavo že junija 2022, a v praksi še vedno prihaja do številnih nejasnosti. Ker je prišlo do številnih sprememb in novosti, se veliko deležnikov srečuje z vsakodnevnimi dilemami. Prav to pa je razlog, zakaj je omenjena monografija sploh nastala. Komentar Gradbenega zakona je usmerjen k uporabniku, torej k vsem deležnikom (državnim in občinskim organom, investitorjem, nadzornikom, izvajalcem, projektantom in drugim). Avtorji so se namreč posvetili ravno reševanju dilem in morebitnih nejasnosti. Ker si želijo, da bi gradnja potekala kar se da hitro in predvsem nemoteno, so se odločili razložiti določbe z vidika izvrševanja, vključili pa so tudi empirične podatke in relevantno prekrškovno, upravno, upravnosodno in ustavnosodno prakso. Gradbeni zakon GZ-1 je napisan za uporabnike precej zahtevno, kar pa ima negativni vpliv na vse deležnike. Ker prihaja do vedno večjih investicij, zakonodaja pa se hitro spreminja tako na gradbenem kot okoljskem področju, je pomembno, da je legalno ravnanje deležnikov natančno in jasno opredeljeno. Le tako bodo postopki, kot so izdaja raznih dovoljenj, razumljivi vsem. Avtorji so sicer poleg pojasnil v monografijo vključili tudi potrebne izboljšave področnih predpisov. Monografija zato predstavlja pomemben korak v literaturi, saj obravnava posamezne določbe zakona s pravnih in tehničnih vidikov.Kakšne spremembe je nov Gradbeni zakon prinesel?
Z Gradbenim zakonom GZ-1 je stopilo v veljavo ogromno novosti. Le-teh je res veliko, zato jih je težko povzeti v le nekaj stavkih. A najpomembnejše, ki se tičejo vseh deležnikov, so:- Spremembe povezane s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Nov Gradbeni zakon je to področje precej olajšal, saj za veliko objektov tovrstno dovoljenje ni več potrebno. Posledično je začetek del hitrejši, postopki pa so enostavnejši. To je za investitorje in vse, ki si želijo spremeniti objekt ali zgraditi novega, izrednega pomena.
- Postopek tovrstnega dovoljenja sicer ne bo na vseh področjih odpravljen, saj je dovoljenje ponovno potrebno pridobiti za odstranitev zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki so od objekta na tuji sosednji nepremičnini oddaljeni manj kot 1 m ali pa se je dotikajo. Temu je tako, saj se je v praksi izkazalo, da rušitev pomembno vpliva na sosednje objekte.
- Prišlo je tudi do sprememb povezanih s postopkom izvršbe. Le-ti so bolj urejeni in posledično enostavnejši. Investitorji in drugi deležniki tako do različnih dovoljenj pridejo hitreje, saj nov zakon sledi odločbi ustavnega sodišča, kar pomeni, da vključuje slovensko ustavno pravico do spoštovanja doma.
- Do pomembnih novosti je prišlo tudi v povezavi s postavitvijo začasnih objektov. Poleg sezonskega objekta se sedaj pod to definicijo uvršča tudi začasni skladiščni objekt (do 3. let), začasni gradbiščni objekt (za čas gradnje) in začasni nujni objekt (za čas trajanja naravne nesreče ali višje sile). Zadnja dva sta sedaj lahko postavljena v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom, a morata biti vseeno skladna z drugimi veljavnimi standardi.
- Nova prednost pa je tudi ta, da ni več potrebno plačilo komunalnega prispevka za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je to šele pogoj za prijavo začetka del.
- Do sprememb pa je prav tako prišlo na področju legalizacije nepremičnin. Dovoljenje je sedaj mogoče pridobiti tudi brez priložitve dokazila o pravici gradnje objekta.
