Izvršba, ki jo velikokrat poznamo tudi pod pojmom izterjava, je zadnji korak, s pomočjo katerega upnik pridobi premoženje, ki mu ga dolguje dolžnik. Sam postopek je v zadnjih letih doživel številne spremembe, vse pa gredo v smeri enostavnejše in hitrejše izterjave. Kljub temu se veliko upnikov še zmeraj nemalokrat znajde v položaju, ko izvršba iz tega ali onega razloga enostavno ni mogoča. V takšnem primeru je izjemno pomembno, da upnik kljub vsemu ostane aktiven in vztrajno išče možnosti za svoje poplačilo. Da bo izvršba imela možnosti za uspeh, mora posameznik pred njeno vložitvijo pridobi podatke o dolžniku. Postopek se namreč tu in tam ustavi, še preden se je sploh začel, saj upnik nima vseh potrebnih podatkov za začetek postopka. Te podatke upnik lahko pridobi, v kolikor za to izkaže pravni interes. Le-ta se izkaže s sklepom sodišča, ki ga upnik priloži vlogi na organ, ki vodi evidenco podatkov, ki jih upnik želi pridobiti. sodna izterjatev

Izvršba na podlagi verodostojne listine in na podlagi izvršilnega naslova - razlike

Izvršba lahko pri nas steče na dveh pravnih podlagah. Govorimo o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali na podlagi izvršilnega naslova.  

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je dokaj pogosta. Verodostojne listine določa 23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Upnik lahko izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži, če ima fakturo, menico ali ček, javno listino, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti ali pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Postopek vložitve izvršbe na podlagi verodostojne listine poteka v nekaj korakih. Danes gre v tem primeru za e izvršbo, zato je najprej potrebno vstopiti na portal e-Sodstvo, portal pa posameznika po korakih vodi k oddaji vloge.  

Izvršilni naslov kot podlaga za izvršbo

Drugo možnost za izvršbo predstavlja izvršilni naslov. Poznamo tri izvršilne naslove:
  • izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,
  • izvršljiv notarski zapis,
  • druga izvršljiva odločba ali listina.
Ko govorimo o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, govorimo v bistvu o postopku, pri katerem posameznik vloži izvršbo, ko ima za to že pridobljen izvršilni naslov.  

E izvršba – novost, ki je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujna

Vse pogosteje se v Republiki Sloveniji srečujemo tudi z izrazom e izvršba. Gre v bistvu za nov način vodenja postopka. Kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je postopek e izvršbe nujen in tako celoten postopek poteka v elektronski obliki. V primeru, ko je podlaga izvršilni naslov, e izvršba zaenkrat še ni obvezna. E izvršba se vodi v elektronskem spisu pri sodišču. To omogoča hitrejši in enostavnejši dostop do samega sodnega spisa, s tem pa e izvršba tudi precej spreminja način vodenja sodnega spisa pri sodišču. Ker je postopek hitrejši in preglednejši, se v naslednjih letih pojavlja možnost, da se bo elektronski postopek prenesel tudi na druge postopke pred sodiščem. Na dolžnikov predlog lahko sodišče izvršbo tudi omeji. Navadno to izgleda tako, da se izvršba opravi samo na nekatera sredstva dolžnika. Seveda morajo ta zadoščati za poplačilo terjatve. Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.  

Kako ravnati, ko je dolžnik ob uvedbi izvršilnega postopka v stečaju?

Velikokrat se pojavi tudi vprašanje, kako ravnati v primeru, ko je dolžnik v času postopka izvršbe že v stečaju. Postopek se v tem primeru nekoliko spremeni. Terjatev je namreč potrebno prijaviti v stečajno maso, saj drugače terjatve upnika propadejo.