Ekološka pridelava hrane dobiva vse večjo veljavo. Ekološka pridelava sadja, zelenjave in drugih živil, prinaša namreč mnogo pozitivnih lastnosti ne le uporabnikom, temveč tudi lokalni skupnosti, lokalnemu gospodarstvu in nenazadnje našim zanamcem.
Certifikat ekološke pridelave si je potrebno prislužiti
Certifikat ekološke pridelave podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Obstaja več različnih certifikatov ekološke pridelave, ki potrjujejo različne aspekte ekološko pridelane hrane. Hrana, ki želi pridobiti tovrstne certifikate, pa je ves čas pod drobnogledom. Pravila, kaj sploh pomeni »ekološka pridelava hrane«, so precej stroga. Če dobi neko živilo tako oznako, je kupec lahko prepričan, da: - se med proizvodnjo hrane spoštuje naravo, - so živila pridelana na trajnostni način, - je to, ali je neka hrana res »ekološka«, pregledano vsaj enkrat letno s strani nadzornih organov, - se z živalmi, s pomočjo katerih se pridobiva hrana, ravna prijazno, - hrana ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov (GSO) in - se pri pridelavi in predelavi živil ne uporablja kemičnih zvarkov ter drugih »slabih« snovi. Nenazadnje pa to pomeni, da ekološka pridelava hrane poskrbi, da bo le ta za uporabnika okusna in zdrava.
Kakšna naj bi bila »ekološko pridelana hrana«?
Zagotovo ste že večkrat slišali izraz »ekološka pridelava hrane«. Nenazadnje smo ga tudi mi v tem članku že uporabili. Lahko, da ste namesto tega slišali izraza »ekološka pridelava zelenjave« ali »ekološka pridelava sadja«. Toda kaj to sploh pomeni? Ekološka pridelava hrane je način pridelovanja in predelovanja hrane, skozi katerega kmetje spoštujejo naravne življenjske cikle. Na takšen način dolgoročno zmanjšamo vpliv človeka na okolje, predvsem pa delujemo toliko naravno, kot le lahko. Po podatkih, ki jih je leta 2020 predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki skrbi tudi za kontrolo pridobivanja certifikata ekološke pridelave, je bilo takrat v kontrolo vključenih 3.689 kmetij, kar je dobrih 5% vseh kmetij v Sloveniji. Te pa so skupaj obdelovale približno 52.000 ha kmetijskih zemljišč, kar je 11% vseh tovrstnih zemljišč, ki so v uporabi na naših tleh. Seveda bi bilo tako v interesu države kot v interesu vseh državljanov, da bi se ekološka pridelava sadja, zelenjave in druge hrane čim bolj razširila v naslednjih letih. Končni cilj pa bi moral biti, da bi se sčasoma vse kmetije odločile za ekološko pridelavo hrane in bi ta pravzaprav postala standard.
Ekološka pridelava sadja in zelenjave: česa pri tem ne smemo uporabljati?
Ekološka pridelava sadja in zelenjave poskrbi, da bo vsak sadež oz. kos zelenjave, ki ga bomo zaužili, okusen, zdrav in popolnoma naraven. Po domače: tudi, če neko jabolko morda ne bo videti najlepše in bleščeče, kot tisto, ki ga boste kupili v bližnji trgovini, pa bo zato nabito z okusom. Poleg tega boste lahko prepričani, da z njim ne boste zaužili ničesar škodljivega in strupenega. Posledično bo vaše telo napolnilo z vitamini in drugimi zdravimi snovmi, vaše brbončice pa bodo uživale v okusu »pravega jabolka«. Ko govorimo o ekološki pridelavi sadja in zelenjave, je izjemno pomembno, da kmet tega ne škropi s pesticidi ali drugimi strupi. Kaj pa je še pomembno? - Da se pri sajenju in sejanju sadja in zelenjave ne uporablja razkuženih semen. - Pri obdelovali zemlje se ne sme uporabljati umetnih gnojil ali gnojil s sintetičnimi dodatki. - Pri obdelovanju sadja in zelenjave se ne sme uporabljati pesticidov. - Pri končnih izdelkih se ne bi smelo dodajati konzervansov, umetnih arom in ojačevalcev okusa. - V hrani pa ne sme biti niti GSO.
Ko je govora o ekološki pridelavi hrane živalskega izvora, je pomembno še, da se z živalmi lepo ravna. Da se pasejo in hranijo na prostem. Da imajo odlične pogoje za življenje. Da se jih ne krmi ali hrani s krmili in hrano s sintetičnimi dodatki. Skratka, da se za živali skrbi čim lepše, in da te v svojem življenju ne trpijo. Nenazadnje pa bi morala ekološka pridelava hrane pomeniti tudi, da ljudje, ki delajo na tovrstnih kmetijah in skrbijo za ekološko pridelavo zelenjave, sadja ali druge hrane, delajo v optimalnih pogojih. Da so za svoje delo primerno plačani, da se z njimi ravna prijazno, in da se med delom počutijo dobro. Čeprav to morda zaenkrat še ni pogoj, da neko kmetijsko gospodarstvo dobi certifikat ekološke pridelave, pa bi bilo to dolgoročno zelo pametno. Ekološka pridelava zelenjave: če ne veste kam, poiščite v digitalni tržnici!
Čeprav si marsikdo želi uživati ekološko pridelano hrano, ki je zdrava in okusna, ne ve točno, kje jo dobiti. Sploh, če nima možnosti, da bi jo vzgojil sam ali ne pozna nikogar, ki se s tem ukvarja. Rešitev za to je digitalna tržnica Optifarm. Ekipa Optifarm je razvila aplikacijo, preko katere se veriga med kmetom in porabnikom izredno skrajša. Uporabniki lahko tako hrano z lokalnih kmetij naročijo kar preko spleta in jo ob dogovorjenem dnevu in času dobijo na dom. V aplikaciji lahko izbirajo med različnimi živili in na takšen način dobijo vse na enem mestu. S tem zadovoljijo svoje potrebe in hkrati pomagajo ohranjati manjše samostojne kmetije ter lokalno gospodarstvo kot tako.