Davek na dedovanje – kaj moramo vedeti o njegovem izračunu?

  Davek na dedovanje je še eden v vrsti davkov, ki ga morajo nekateri posamezniki poravnati, ko pride do dedovanja. Davek, ki ga je v tem primeru potrebno plačati, bomo razumeli samo, če bomo razumeli tudi pravne podlage, po katerih se lahko v Sloveniji deduje.

Kaj je dedovanje, kdaj do njega pride in po katerih podlagah se lahko deduje?

Dedovanje je proces, v katerem premoženje iz umrlega preide na njegove dediče. Premoženje, ki prehaja, imenujemo zapuščina. V Sloveniji se lahko deduje po dveh pravnih podlagah. Ena izmed teh pravnih podlag je seveda oporoka, ki jo zapiše zapustnik. Načeloma velja, da ima ta pravna podlaga prednost, saj se prednost daje poslednji volji oporočitelja. Druga pravna podlaga je zakon, ki velja, kadar zapustnik ni napisal oporoke, je le-ta neveljavna ali pa uničena. V nekaterih primerih zakon tudi do določene mere korigira oporočiteljevo voljo, saj ji ne pusti, da bi oporočitelj prezrl svoje najbližje sorodnike. To zakon stori z institutom nujnega dediča, ki ga bomo opisali v nadaljevanju. Poudariti moramo, da davek na dedovanje ostane za posameznika enak, ne glede na to ali se deduje po oporoki ali po zakonu – vse je odvisno od tega, kateremu dednemu redu posameznik pripada.

Dedovanje – davek je odvisen od tega, kateremu dednemu redu posameznik pripada

Zakon o dedovanju dediče deli v tri dedne rede, dedovanje in davek pa sta z njimi nepremostljivo povezana. Prav od teh dednih redov je namreč odvisno, koliko davka na dedovanje bo posameznik moral plačati. V prvi dedni red štejemo zapustnikove potomce, posvojence in njihove potomce ter  zapustnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja. Vsi našteti dedujejo po enakih deležih. V drugi dedni red sodijo zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki v drugi dedni red preide, kadar zapustnik ni imel otrok. Dediči v drugem dednem redu delujejo po naslednji shemi:
  • starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih,
  • zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.
V tretji dedni red sodijo zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične). V tem primeru 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Izračun davka na dedovanje – pomaga nam lahko Zakon o davku na dediščine in darila

  Pričakovali bi, da sta dedovanje in davek, ki se pri tem plača, urejena v Zakonu o dedovanju. Vendar temu ni tako. Sam postopek dedovanja in posamezne institute zares ureja Zakon o dedovanju, davek na dedovanje pa je urejen z Zakonom o davku na dediščine in darila.  

Dedovanje – davka je oproščen prvi dedni red in nekateri drugi posamezniki

Zakon določa, da je predmet davka na dedovanje premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino oz. za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (če je dedič pravna oseba). Davek na dedovanje Med premoženje torej štejemo vse:
  • nepremičnine,
  • premičnine,
  • premoženjske in druge stvarne pravice.
Pri tem velja omeniti tudi, da med premičnine štejemo tudi vrednostne papirje in denar. Poleg tega moramo vedeti, da v primeru, ko dediščina zajema samo premičnine, obdavčitve ni, če je skupna vrednost podedovanega premoženja nižja od 5000 evrov.

Dedovanje – davek in njegova osnova, kako jo izračunamo?

Največkrat se bomo pri izračunu davka na dedovanje vprašali po davčni osnovi. Osnovo za davek na dedovanje seveda predstavlja vrednost premoženja, ki ga je posameznik podedoval. Od tega premoženja se pri izračunu davka na dedovanje odbijejo dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri premičninah (razen pri denarju), je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, ki se znižana za 5.000 EUR. V primeru, da gre za dediščino, ki zajema le premičnine, katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 EUR, davka na dedovanje ni potrebno plačati. Poleg tega velja omeniti, da se pri izračunu davka na dedovanje ne upoštevajo predmeti gospodinjstva. Kot predmeti za gospodinjstvo se štejejo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb zavezanca. Sem štejemo na primer pohištvo, gospodinjske stroje in naprave ter drugo hišno opremo.

Kaj narediti, če je potrebno denarne zneske preračunati iz drugih valut?

  Posameznik se pri izračunu davka na dedovanje lahko znajde v situaciji, ko je potrebno vrednost denarnih zneskov preračunati iz drugih valut. V tem primeru se upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije in velja na dan nastanka davčne obveznosti.

Dedovanje in davek - kdo je plačila davka na dedovanje upravičen?

  Dedovanje in davek sta torej tesno povezana. Vseeno pa je potrebno besedo ali dve nameniti tudi temu, kdo je zavezanec za plačilo davka od dedovanja. Zavezanec za plačilo davka na dedovanje je oseba, ki premoženje podeduje. Kljub vsemu pa davka ni potrebno plačati dedičem, ki pripadajo prvemu dednemu redu, pa tudi tistim ne, ki podedovano premoženje podarijo državi ali lokalni skupnosti. Davka na dedovanje je upravičen tudi partner, ki deduje v drugem dednem redu, zato ker z zapustnikom nista imela otrok. izračun davka na dedovanje Pri davku na dedovanje in njegovem izračunu pa vse verjetno najbolj zanima višina davka, ki jo bodo na koncu morali plačati. Višina davka na dedovanje je določena v lestvici, ki je navedena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.