Zelena streha nadstrešek spremeni iz gole pločevine v živo površino

Zelena streha nadstrešek, s pomočjo rastlin, spremeni iz navadnega kosa pločevine v poraščenega, ki nad vhodom, parkiriščem ali teraso blaži pripeko poleti, ob nalivih pa zadrži velik del vode in jo postopoma vrača v zrak. Prostor pod njim ostane občutno hladnejši, pločevina pa se ne pregreje, kar podaljša življenjsko dobo kritine. Za takšno zasaditev so najprimernejši sedum, mahovi in nizke trajnice, saj preživijo tudi daljša sušna obdobja in skorajda ne potrebujejo nege. Skozi leto se barve rastlin menjajo, zato kritina nikoli ni povsem enaka in ji vsak letni čas prinese nov videz.

Ko zelena streha nadstrešek postane del načrta, se pogovor običajno začne pri nosilnosti in ne pri rastlinah. Mokra zemlja je občutno težja od suhe, pozimi se ji pridruži še sneg, zato mora konstrukcija prenesti bistveno več kot navadna kritina. Lahkim jeklenim ali lesenim nosilcem sicer pogosto ustreza tanek ekstenzivni sloj, vendar mora gradnja zelene strehe steči šele po potrditvi statičnega izračuna. Nato pride na vrsto naklon, hidroizolacija in izbira sistema, ki bo desetletja zanesljivo opravljal delo.

Tudi ozelenitev ravne strehe na stanovanjskem ali poslovnem objektu zahteva enak premislek, čeprav je rezerva nosilnosti običajno večja. Največ težav povzročijo napake, ki ostanejo skrite pod rastlinjem, saj se vlaga dolgo zadržuje v plasteh in se pokaže šele, ko se na stropu pojavijo madeži. Zato je pomembno, da voda vedno najde pot do odtoka in da korenine nikoli ne pridejo do tesnilne plasti. Izvajalci z dolgoletnimi izkušnjami takšne nevarnosti dobro poznajo in jih odpravijo že med načrtovanjem.

Zelena streha nadstrešek in zanesljiva zaščita pred vlago

Kjer zelena streha nadstrešek stoji tik ob objektu, je odločilno, kako natančno so izvedeni stiki s fasado, žlebovi in robovi. Konstrukcija se v vročini razteza, v mrazu pa krči, zato morajo biti spoji dovolj prožni, da gibanje zdržijo brez poškodb. Krovsko-kleparska dela so tako nepogrešljiva dopolnitev, saj obrobe in zaključki določajo, ali bo nadstrešek ostal vodotesen tudi čez desetletje. Podrobnosti, ki niso opazne, torej odločajo o tem kako dolgo bo rastlinski sloj ostal lep in nepoškodovan.

Pri tako zahtevnem projektu se obrestuje izvajalec, ki razume celoto, od podlage do zadnje rastline. V podjetju Šircelj izolacije d. o. o., se z ravnimi kritinami ukvarjajo že več kot trideset let, zato dobro vedo, kako se posamezne plasti dopolnjujejo in kje se rade pojavijo težave. Ker je vsak objekt drugačen, vedno začnejo z ogledom na kraju samem, kjer ocenijo, kakšna je in kakšne obremenitve prenese podlaga, iz ugotovitev pa nastane rešitev, prilagojena prostoru in željam naročnika.

Gradnja zelene strehe korak za korakom

Gradnja zelene strehe sledi strogo določenemu zaporedju slojev, od katerih ima vsak svojo nalogo. Osnovo predstavljata toplotna zaščita in vodotesni sloj, nad njima pa sledita zaščita pred koreninami in drenažna plast, ki uravnava razmerje med vlago in zrakom. Filtrska tkanina nato preprečuje, da bi drobni delci zemlje zamašili drenažo in ovirali pretok vode. Zaporedje ni stvar izbire, saj bi vsak poznejši poseg v spodnje sloje terjal razgradnjo vsega, kar leži nad njimi.

Zaključni del tvorita substrat in rastlinje. Pri ekstenzivnih sistemih je substrat tanek in prilagojen vrstam, ki prenesejo daljšo sušo, zasaditev pa poteka s potaknjenci ali z že razraščenimi rastlinskimi preprogami, ki hitro prekrijejo površino in zavarujejo zemljo pred vetrom. V obdobju ukoreninjenja je potrebno redno zalivanje, kasneje pa oskrba obsega le občasen pregled in odstranjevanje plevela. Z leti rastlinski sloj dozori in se strne, zato površina vsako sezono učinkuje naravneje.

Ozelenitev ravne strehe v mestnem in podeželskem okolju

Ozelenitev ravne strehe se v grobem deli na ekstenzivno in intenzivno različico, izbira pa določa videz, obseg vzdrževanja in obremenitev objekta. Ekstenzivna zadovolji z nizkim rastlinjem in minimalno oskrbo, intenzivna pa omogoča travnike, grmovnice in celo drevesa, vendar zahteva globlji sloj zemlje in redno nego. Obstaja tudi polintenzivna rešitev, ki združuje značilnosti obeh in dopušča raznolikejšo zasaditev, ki kljub temu ne povzroča prevelikega bremena za konstrukcijo.

IZDELAVA ZELENE STREHE

Največjo korist imata stavba in okolica. Rastlinski sloj poleti omili pregrevanje notranjosti objekta, pozimi pa zmanjša toplotne izgube, kar znižuje stroške ogrevanja in hlajenja. Ob močnem dežju zadrži precejšen del padavin in jih postopoma vrača v zrak z izhlapevanjem, zato so odtočni sistemi in kanalizacija manj obremenjeni.

Hkrati sloj ščiti tesnilno podlago pred sončnim sevanjem in točo, zato se material počasneje stara. V mestnem okolju poleg tega znižuje temperaturo zraka, veže prah ter ponuja življenjski prostor čebelam in drugim opraševalcem.